Holesterol

Holesterol je sestavljen iz 27 C atomov, ima alifatsko verigo na 17. mestu, OH skupino na 3. mestu in dvojno vez v enem izmed obročev.

Holesterol je alkohol, ki ima hidrofobni rep in hidrofilno glavo. Je slabo topen v vodi, zato se po krvi prenaša z lipoproteini (HDL in LDL). HDL prenaša holesterol iz perifernih tkiv v jetra, LDL pa iz jeter v periferna tkiva. V telo ga zaužijemo s hrano, tvori pa se tudi v jetrih. Iz telesa se izloča v obliki žolčnih kislin.

Funkcije holesterola

V telesu ima dve izredno pomembni nalogi:

Posebna sestava (hidrofilni in hidrofobni del) mu omogoča, da je eden izmed pomembnih sestavin celične membrane. Ureja fluidnost membrane (več kot je holesterola v celični membrani bolj je mebrana fluidna - "tekoča" in prepustna).
Iz njega se sintetizirajo številni biološko aktivni lipidi (je t.i. prekurzor teh lipidov): npr. iz holesterola se sintetizira vitamin D, spolni hormoni.

Dober in slab holesterol

Holesterol - hitra prehrana Holesterola je veliko v hitri in mastni prehrani.

Povečana količina holesterola (in holesterolnih estrov) je velik dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Pri aterosklerozi je v krvi povečana koncentracija LDL (= "slab holesterol") in zmanjšana koncentracija HDL (= "dober holesterol"). Zakaj takšno poimenovanje? Liporoteni HDL prenašajo holesterol iz perifernih tkiv v jetra in tako "čistijo" kri (zmanjša možnost nalaganja holesterola v krvi, saj znižuje njegovo koncentracijo). LDL pa prenaša holesterol iz jeter v periferna tkiva in ob povečani koncentraciji povzroči nalaganje holesterola v žilno steno in jo s tem okvari.