Antibiotiki

Antibiotiki so snovi, ki jih izdelujejo nekateri mikroorganizmi, da z njimi preprečijo razmnoževanje in rast drugih mikroorganizmov (predvsem bakterij). Odkritje antibiotikov je bilo eno izmed najpomembnejših odkritij v medicini. V današnjem času antimikrobna zdravila predvsem sintetizirajo ali jih preoblikujejo iz naravnih antibiotikov. Tem antibiotikom pravimo kemoterapevtiki. Antibiotike uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb.

Seznam antibiotikov

Glede na spekter delovanja jih delimo na antibiotike širokega spektra (npr. tetraciklini, kloramfenikol ...) in antibiotike ozkega spektra (npr. penicilini, vankomicin ...). Antibiotiki širokega spektra delujejo na več različnih mikroorganizmov. Glede na učinek jih delimo na bakteriostatične (le začasno zavrejo razmnoževanje) in baktericidne (trajno onesposobijo mikroorganizem, da se ta več ni zmožen razmnoževati). Glede na mehanizem delovanja jih delimo na antibiotike ki:

1. zavirajo izgradnjo celične stene:
   • glikopeptidi (npr. vankomicin, teikoplanin)
   • penicilini (npr. penicilin G, aminopenicilin, meticilin ...): uporabljamo jih pri zdravljenju številnih okužb, na primer, meningitisu, leptospirozi, pnevmokoku ...
   • cefalosporini (poznamo cefalosporine 1., 2., 3. in 4. generacije): uporabljamo jih pri okužbah s pnevmokokom, HiB, trebušnem tifusu...
2. zavirajo sintezo proteinov
   • aminoglikozidi (npr. gentamicin, streptomicin): uporabljamo jih pri tularemiji, kugi itd.
   • tetraciklini (npr. doksiciklin): pri zdravljenju klamidijskih okužb, boreliozi, pri okužbah z rikecijami ...
   • makrolidi (npr. eritromicin, azitromicin): za zdravljenje davice, oslovskega kašlja, toksoplazmoze ...
   • kloramfenikol: npr. pri kugi
   • rifampicin: pri okužbah z erlihijami ....
   • linkozamidi (npr. klindamicin): npr. pri aknah
3. zavirajo sintezo jedrnih kislin
   • kinoloni (npr. ciprofloksacin, ofloksacin): uporabljamo jih pri zdravljenu trebušnega tifusa ...
   • imidazoli
   • sulfonamidi in trimetoprim (npr. sulfadiazin, TMP-SMX): za zdravljenje toksoplazmoze, kolere, griže ...
4. zavirajo delovanje celične membrane (npr. polimiksini)

Kakšen naj bo dober antibiotik?

Lastnosti dobrega antibiotika so, da ima širok spekter delovanja, malo stranskih učinkov, je selektiven (škodljivo deluje le na mikroorganizme), dobro prehaja v likvor, celice, ga lahko zaužijemo preko ust (peroralno jemanje).

Stranski učinki antibiotikov

Stranski učinki antibiotikov so številni in so odvisni od vrste in količine antibiotika, od osebe, ki ga prejema ... Pri kinolonih se lahko pojavijo prebavne težave, vrtoglavica, alergije. Tetraciklini se nalagajo v kosti, zobovje, so fototoksični, pride lahko do prebavnih težav ... Pri penicilinih so pogoste preobčutljivostne reakcije. Pojavi se lahko tudi driska, krči, anemija itd. Pri cefalosporinih se tudi lahko pojavi driska, preobčutljivost, nefrotoksičnost ...

Antibiotiki v nosečnosti

Vse nosečnice se morajo pred jemanjem katerega koli antibiotika posvetovati s svojim zdravnikom, saj nekatera zdravila škodujejo plodu. Škodljivi antibiotiki za plod so, na primer, tetraciklini, kloramfenikol, tudi streptomicin ... Varni antibiotiki za plod so penicilin, amoksicilin in še nekateri drugi.

Antibitiki brez recepta

Antibitiki se brez recepta ne morejo dobiti, saj je laična uporaba antibotikov škodljiva in nevarna.

Spodaj so opisani podrobneje nekateri izmed antibiotikov.