Kožni rak

Ker je koža največji in najbolj izpostavljen človeški organ, je rak kože najpogostejši tumor pri človeku. Kožne rake delimo na melanom in nemelanomske rake. Melanom nastane iz celic melanocitov, medtem ko pa se nemelanomski raki razvijejo iz keratinocitov. Vsi melanomi so maligni. Nemelanomski raki so značilni za starejše ljudi in imajo pogosto benigen potek. Med nemelanomskimi raki sta najpogostejša bazaliom in ploščatocelični karcinom. Med vsemi oblikami kožnega raka je najpogostejši bazaliom, ki je k sreči najmanj nevaren in ima dobro prognozo.

Simptomi in znaki kožnega raka

Pri pregledu pigmentnih znamenj oziroma kožnih sprememb se uporablja t.i. ABCDE sistem

A – asimetrija (Asymmetry): kožni rak je večinoma nepravilnih oblik
B – nejasni robovi (Border Irregularity): robovi so pri kožnem raku nejasni in zabrisani
C - barva (Color): sprememba je nehomogena, pogosto različnih barv (rdeča, rjava, črna...)
D – premer večji od 6mm (Diameter)
E – spreminjanje (Evolving)

Kožni rak se lahko kaže tudi kot brazgotini podobna sprememba, luskakst vozlič. Pri vsaki sumljivi spremembi je potrebna biopsija in histološka potrditev diagnoze.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka so:

UV sevanje (pretirano sončenje in dolgotrajna izostavljenost soncu)
številna pigmentna znamenja
genetska obremenjenost (kožni rak je lahko deden)
tip polti (pojavlja se večinoma pri belcih)

Zdravljenje

Pri zgodaj odkritem kožnem raku se opravi kirurška ekscizija (izrez) spremembe. Pri napredovanem raku se opravi (če je možno) še kirurška odstranitev metastaz in sistemsko zdravljenje s kemoterapijo.