Osebnostne motnje

Vsak človek ima skupek osebnostnih potez oziroma duševnih lasnosti, ki so edinstvene zanj in tvorijo njegovo osebnost. Če v njegovi osebnosti nekatere izmed teh osebnostnih potez nenormalno prevladujejo oziroma so izjemno izražene, govorimo o osebnostnih motnjah. Motnje osebnosti so v splošni populaciji kar pogoste (10% - 20%). Pogostejše so pri moških. Poznamo več vrst osebnostnih motenj. Spodaj so naštete in opisane le nekatere:

Disocialna osebnostna motnja – Osebe z disocialno osebnostno motnjo so brezčutne, ne čutijo krivde, ne sočustvujejo, so agresivne in pogosto v zaporu. Osebam s to motnjo pravimo psihopati.
Paranoidna osebnostna motnja – Ljudje s to motnjo se precenjujejo, so pretirano sumničevi, pogosto protestirajo zaradi banalnosti ali nerealnih vzrokov. Za njih je značilno tudi to, da so pogosto na sodiščih, saj se neprestano tožarijo.
Čustveno neuravnovešena osebnostna motnja – Tu poznamo dva tipa: borderline tip in impulzivni tip motnje. BORDERLINE TIP – ti ljudje so nenehno v strahu pred kakršno koli zavrnitvijo, so pogosto depresivni in nagnjeni k samomorom. IMPULZIVNI TIP – Impulzivni ljudje se težko kontrolirajo, saj težko obvladujejo čustva. Tako imajo izbruhe agresije, jeze. V to skupino sodijo, na primer, pretepači žensk.
Shizoidna osebnostna motnja – Shizoidni ljudje so samotarji in le redko izražajo čustva. Stikov z ljudmi si ne želijo in se jih izogibajo.
Odvisnostna osebnostna motnja – Ljudje s to motnjo so pretirano pasivni, nimajo lastnega mnenja, se zelo podrejajo in zanašajo na druge itd.